UVOD

Umetna inteligenca (UI) postaja vse pomembnejša v številnih panogah, vključno z agrokulturo. S hitrim napredkom tehnologije so se odprle nove priložnosti za izboljšanje procesov v kmetijstvu, kar vključuje optimizacijo pridelave, upravljanje virov, napovedovanje pridelkov ter avtomatizacijo dela na kmetijskih posestvih. V tej seminarski nalogi bomo raziskali vlogo umetne inteligence v agrokulturi, opisali ključne aplikacije ter razpravljali o njenem vplivu na prihodnost kmetijskega sektorja.

JEDRO

Umetna inteligenca v agrokulturi obsega širok spekter aplikacij, ki izkoriščajo podatke, senzorje in avtomatizirane sisteme za izboljšanje kmetijskih procesov. Ena izmed glavnih aplikacij je v napovedovanju pridelkov, kjer algoritmi analizirajo podatke o vremenu, tleh, rastlinah in drugih dejavnikih ter napovedujejo optimalne pogoje za pridelavo. Poleg tega se UI uporablja tudi za avtomatizacijo dela na kmetijskih posestvih, kot je avtonomno kmetovanje s pomočjo robotov in brezpilotnih letalnikov.

UI tako omogoča boljše upravljanje virov, kot je avtomatizirano zalivanje, prilagajanje gnojenja in nadzor nad škodljivci, kar prispeva k boljši izrabi vode, gnojil in drugih kmetijskih virov. Živimo v času, ko je elektrotehnika vseprisotna. V navezi z agrokulturo se je razvila t. i. precizna agrokultura. Ena izmed nadaljnjih delitev je precizno čebelarstvo. Ukvarja se z ne invazivnim zbiranjem podatkov o čebelji družini v želji optimirati čebelarjenje in povečati pridelek. Zasledila sem članke, ki na podlagi akustičnih značilk iščejo način prepoznavanja aktivnosti čebel. Akademski projekt E-Ruche se osredotoča na zbiranje podatkov o temperaturi znotraj panja na desetih merilnih mestih. UI ima potencial za preoblikovanje kmetijskega sektorja na več načinov. S pomočjo analize podatkov kmetovalci pridobijo vpogled v kompleksne vzorce in trende, kar jim omogoča boljše odločitve in izboljšano upravljanje pridelkov.

Avtomatizacija kmetijskih opravil zmanjšuje stroške dela, povečuje učinkovitost in omogoča bolj natančno izvedbo kmetijskih opravil. Poleg tega UI pomaga pri zmanjševanju negativnega vpliva kmetijskih dejavnosti na okolje s pametnim upravljanjem virov in zmanjšanjem uporabe pesticidov ter herbicidov. Kljub obetavnim možnostim UI v agrokulturi se soočamo tudi z izzivi. Visoki stroški implementacije tehnologije, pomanjkanje dostopa do podatkov, etična vprašanja in strah pred izgubo delovnih mest so nekatere ovire, ki jih je treba premagati. Poleg tega se pojavljajo tudi vprašanja varnosti podatkov in zasebnosti ter morebitnih vplivov na podeželska gospodarstva in tradicionalne načine kmetovanja.

Vendar poleg teh izzivov ter negotovosti, je nedvomno da bo umetna inteligenca privedla močen doprinos k vsakdanjemu oz. preprostemu kmetijstvu prav tako pa masovnemu. Seveda je res da bo pri tem dobilo prednost masivno in intenzivno kmetijstvo ter po vsej verjetnosti monokulturno kmetijstvo. Vendar o ne pomeni da se umetna inteligenca nebo čez čas ne bo razširila tudi na ekstenzivno, preprosto in poli kulturno. Vsekakor pa ne bo na javnem trgu pojavila bistveno prej v razvitih državah z veliko denarja ter pripravljenostjo da ta denar vložijo v agrokulturo. Države z že zdaj zelo močno kmetijsko močjo bodo tako prej zainteresirane v novosti umetne inteligence saj jim bo ta olajšala delo ter povečala količino prav tako pa kakovost pridelkov.

ZAKLJUČEK

UI ima potencial, da spremeni način, kako se prideluje hrana, in izboljša trajnost kmetijskega sektorja. Čeprav se soočamo z izzivi, kot so visoki stroški in vprašanja o varnosti podatkov, je pričakovati, da bo UI igrala ključno vlogo pri izboljšanju produktivnosti, trajnosti in donosnosti kmetovanja v prihodnosti. Pomembno je, da se nadaljuje raziskovanje, razvoj in implementacija UI v agrokulturi, pri čemer je treba zagotoviti, da bo tehnologija dostopna in koristila vsem kmetom, ne glede na njihovo velikost ali geografsko lokacijo. Z ustrezno uporabo in nadaljnjim razvojem lahko UI prispeva k bolj trajnostnemu, učinkovitemu in inovativnemu kmetovanju, kar bo koristilo tako kmetovalcem kot tudi potrošnikom. Moje mišljenje na to tematiko je podobna kok raziskani. Menim, da bo kljub nekaterim manjšim izzivom umetna inteligenca agrokulturi pozitivno prispevala in po na njo vplivala kot vsi pretekli izumi za izboljševanje kmetijstva. Seveda bo to s sabo pripeljano kakšne pomisleke ter negativna mnenja ter kritiko vendar neglede na vse, ko bomo potegnili črto bodo pozitivni vplivi ter vsesplošni plusi umetne inteligence prevladovali nad negativnimi.

VIRI:

• Maturitetna nal. – Avtomatizacija meritev v čebeljem panju z uporabo tehnologij interneta stvari: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=85508&lang=slv&prip=dkum:8729474:d1

• Učbenik geografije, poglavje kmetijstvo: obča geografija za 1. letnik

• Kaj je umetna inteligenca: https://www.europarl.europa.eu/topics/sl/article/20200827STO85804/kaj-je-umetna-inteligenca-in-kako-se-uporablja-v-praksi

• ChatGPT – vprašanje: kaj veš o umetni inteligenci v agrokulturi?: https://chat.openai.com/?model=text-davinci-002-render-sha